Novice

Izkušnja pacienta operacije na obeh kolikih hkrati…

V SB Novo mesto kot prvi v Sloveniji opravili t.i. »inlay« preplastitev patelofermoalnega sklepa kolena

Kolenski sklep sestavljajo tri enote: medialni (notranji del kolena), lateralni (zunanji del kolena) ter patelofemoralni kompartment (sklep med pogačico – patelo ter delom stegnenice – trohleo femurja). Patelofemoralni sklep predstavlja področje pod pogačico, kjer so pogosto defekti hrustanca zaradi poškodbe ali obrabe. Le-ti vodijo do bolečine, omejene gibljivosti in omejitev pri vsakodnevnih aktivnostih. Bolečine so vezane predvsem na aktivnosti, med katerimi pogačica drsi po trohlearnem žlebu (počepanje, klečanje, hoja po stopnicah, vstajanje iz sedečega položaja ipd.). Izolirana obraba hrustanca v patelofemoralnem kompartmentu, brez prizadetosti ostalih delov kolena, je sicer redka in zahteva drugačno operativno zdravljenje kot klasična obraba kolena (vstavitev totalne kolenske endoproteze).

Do sedaj smo za operativno zdravljenje artroze v patelofemoralnem kompartmentu uporabljali klasične patelofemoralne endoproteze. Pri teh ob pripravi ležišča za trohlearno komponento reseciramo večji del kostnine, kar oteži eventuelno revizijsko operacijo z odstranitvijo komponente in preostalim večjim defektom kosti. Obenem odpremo femoralni kanal, kar vpliva tudi na večjo izgubo krvi.

Pri “inlay” patelofemoralnem vsadku odstranimo le preostanke hrustanca na obrabljenem delu trohlee ter minimalno količino spodaj ležeče kostnine ter defekt anatomsko prekrijemo s t.i. »inlay« vsadkom. Bistvena prednost je zelo natančno prileganje vsadka obolelemu predelu hrustanca, brez spreminjanja biomehanike kolenskega sklepa.

V Splošni bolnišnici Novo mesto smo 11.7.2019 kot prvi v Sloveniji izvedli t.i. »inlay« preplastitveno artroplastiko patelofemoralnega sklepa. Operacijo je izvedel predstojnik Ortopedskega oddelka Gregor Kavčič, dr. med., asistent doc. dr. Klemen Bedenčič dr. med.

S patelofemoralnim vsadkom smo ohranili naravno anatomijo in skladnost kolenskega sklepa. S tem smo omogočili hitro okrevanje in vrnitev pacientke na visoko stopnjo aktivnosti, pričakovano njeni starosti in telesnim zmogljivostim, brez omejitev.

Celotni ekipi čestitamo za nov uspeh!

Prva endoproteza kolena v okviru enodnevne hospitalne obravnave

Ni še minil teden dni, odkar smo v novomeški bolnišnici postavili nov mejnik na področju ortopedije – opravili prvo endoprotezo kolena v okviru 24-urne hospitalne obravnave. Naši ortopedi pa premikajo meje še en korak dlje.

Že vrsto let uvajamo in kontinuirano izboljšujemo programe pospešenega okrevanja po ortopedskih operacijah. Proces izobraževanja vključuje ortopede, anesteziologe, medicinske sestre in tehnike ter fizioterapevte. Z dokazi podprte izboljšave neprestano vpeljujemo v predoperativni pripravi pacientov, v operacijski dvorani, na oddelku tekom hospitalizacije ter po odpustu iz bolnišnice.

Rezultat izpopolnjevanja operativnih tehnik, protibolečinske terapije, usmerjene fizioterapije ter obravnave pacienta na oddelku je nov izjemen dosežek našega ortopedskega tima – prva endoproteza kolena v okviru enodnevne hospitalne obravnave.

Operacijo je izvedel vodja Ortopedskega oddelka Gregor Kavčič, dr. med., anestezijo pa Biljana Nikitović Vranić, dr. med.

Pacient, ki je bil sprejet zjutraj na dan operativnega posega in bil v popoldanskem času odpuščen, je bil s strokovno obravnavo in hitrim pooperativnim okrevanjem izredno zadovoljen in je v bolnišnici za endoprotezo kolena preživel vsega skupaj samo 10 ur.
Krajšanje ležalnih dob vidimo kot pozitivni stranski učinek, bistveno pa je, da je delo tako dobro opravljeno, da je zgodnji odpust možen,  da si pacient po vstavitvi endoproteze želi čimprejšnjega okrevanja in vrnitve domov ter se ob tem počuti dobro in varno.

Takšni dosežki potrjujejo izjemno visok strokovni nivo dela ortopedije in visok nivo kakovosti v Splošni bolnišnici Novo mesto.

Slika 1
Slika 2

OBJAVA V REVIJI VIZITA SPLOŠNE BOLNIŠNICE NOVO MESTO

Priznanje Kavčič Gregorju, dr.med. – Najboljše prakse v zdravstvu 2019 – Endoproteza kolka in kolena

V okviru 16. konference Management in vodenje v zdravstvu, ki je potekalo 7. in 8. marca v Portorožu, smo v družbi vrhunskih strokovnjakov imeli čast prejeti  priznanje “ Najboljše prakse v zdravstvu 2019”- Endoproteza kolka in kolena, ki je romalo v roke doktorja Gregorja Kavčiča iz Splošne bolnišnice Novo mesto.

Na dosežek smo zelo ponosni, zato doktorju Kavčiču izrekamo iskrene čestitke in ponosno zremo v prihodnost!

Izmed številnih prijavljenih kandidatov je strokovna komisija izbrala tri finaliste, nato pa je publika v dvorani izbrala zmagovalca.

Vir: SB NM

Intervju z dr. Kavčičem

1. program  Radia Slovenija

Ultrazvok: Zamenjava kolka

Ultrazvok: Minimalno invazivna vstavitev kolčne endoproteze

Obrabljen ali bolezensko poškodovan kolčni sklep lahko ortopedi nadomestijo z endoprotezo. To je umeten sklep, ki je izdelan iz različnih kovinskih zlitin. Glede na mesto preko katerega kirurgi dostopajo do kolka, obstajajo trije glavni načini vstavitve kolčne endoproteze.

Splošni bolnišnici v Novem mestu opravljajo operacije z minimalnim kirurškim pristopom, pri katerem kolčni sklep operirajo iz sprednje oziroma anteriorne strani. Prednost te metode je, da zdravniki med posegom ne prekinejo nobene mišice, zato je po operaciji celjenje hitrejše in okrevanje pospešeno.

Minimalno invazivno vstavitev umetnega kolka je opisal specialist ortoped Gregor Kavčič, ki opravi več kot 150 takih posegov na leto.

hlttp://old.seniorji.info/MOJE_ZDRAVJE_Zamenjava_kolka.html

Postavljen nov mejnik na ortopedskem oddelku

V novomeški bolnišnici že vrsto let uvajamo programe pospešenega okrevanja po ortopedskih operacijah. Danes pa lahko s ponosom povemo, da so zdravniki ortopedi v naši bolnišnici postavili nov mejnik na področju ortopedije.

Ortopedom je namreč uspelo opraviti prvo endoprotezo kolka v okviru 24-urne hospitalne obravnave.

Operacijo je izvedel vodja Oddelka za ortopedsko kirurgijo Gregor Kavčič, dr. med., anestezijo pa Katarina Videčnik Hećimović, dr. med.

Pacient, ki je bil s hitro strokovno obravnavo in rehabilitacijo po posegu izredno zadovoljen, je bil v obravnavi manj kot 24 ur od sprejema do odpusta. Gre za rezultat večletnega izpopolnjevanja protokola pospešenega okrevanja na ortopedskem oddelku. Krajšanje ležalnih dob vidimo kot pozitivni stranski učinek, bistveno je, da si pacient po vstavitvi endoproteze želi čimprejšnjega okrevanja in vrnitve domov ter se ob tem počuti varno.

Takšni dosežki potrjujejo izjemno visok strokovni nivo dela ortopedije in visok nivo kakovosti v Splošni bolnišnici Novo mesto.

Za izjemen dosežek iskreno čestitamo celotni ekipi, ki je sodelovala pri posegu.

Slika1

Intervju opravil GORAZD SUHADOLNIK

avtor
(intervju) Tistega, ki bo znal ustaviti obrabo sklepa, čaka Nobelova nagrada

Tistega, ki bo znal ustaviti obrabo sklepa, čaka Nobelova nagrada   27.10.2019  |  22:00Čas branja: 9 minKirurg ortoped je dober človek, ki zna operirati, pravi dr. Gregor Kavčič, predstojnik ortopedskega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto, ki vztrajno napreduje v številu in kakovosti opravljenih ortopedskih posegov, še posebej endoprotez kolena in kolka.

Ortopedski oddelek v Splošni bolnišnici Novo mesto je mlad, razvijati so ga začeli leta 2003, najprej predvsem z izvajanjem artroskopskih operacij, sčasoma pa so se usmerili v endoproteze kolka in kolena, ki so postale zaščitni znak novomeške ortopedije. Opravijo jih približno 800 na leto, »močnejši« od njih so le v Valdoltri in na obeh univerzitetnih oddelkih.”Najpomembnejši so hitra operacija, natančna in atravmatska kirurška tehnika in čim manj premikanja sodelujočih, saj je število bakterij v operacijski dvorani dokazano premosorazmerno s številom ljudi v njej.”

Več kot polovico pacientov pride zunaj dolenjske regije. Za vzpon novomeškega ortopedskega oddelka je večinoma zaslužen predstojnik dr. Gregor Kavčič, tudi pomočnik vodje kirurškega sektorja v tej bolnišnici, pobudnik »vitke klinične poti« – kakovostnega posega, opuščanja nekoristnih kirurških navad in uvajanja tesnejšega sodelovanja s pacientom, ki lahko po opravljenem posegu hitreje zapusti bolnišnico.

Kaj je značilno za program pospešenega okrevanja, ki ste ga na vašem oddelku začeli uvajati leta 2008?

Glavni moto celotnega zdravljenja na našem oddelku je, da naredimo endoprotezo kolka in kolena dobro in hitro in da je pacient zgodaj odpuščen – ne da bi ga želeli čim prej poslati domov na silo, ampak da mora biti tako dobro oskrbljen, da gre lahko domov, si to želi in se počuti varno. V angleščini velja pregovor: »First better then faster« (Najprej bolje, potem hitreje).

Kaj je bistvo endoproteze kolka v okviru 24-urne hospitalne obravnave, ki ste jo poleti izvedli kot prvi v Sloveniji?

Že nekaj let se ležalna doba pacientov progresivno krajša in prišli smo do točke, ko lahko zdravemu odraslemu pacientu vse naredimo v 24 urah. Že v kratkem bomo začeli izvajati program 24-urne obravnave: vnaprej bomo izbrali paciente, ki bodo zjutraj sprejeti v bolnišnico, v istem dnevu operirani in naslednji dan odpuščeni v domačo oskrbo. V prihodnjem letu ali dveh bomo začeli še program enodnevne obravnave, ki je še korak naprej – pacient pride zjutraj v bolnišnico in gre po operaciji še isti dan domov. Tako smo že izvedli endoprotezo kolena.

Menda se je pri vas operiral nekdanji nogometni as Brane Oblak?

Oblak je bil prvi, ki smo mu pri nas izvedli endoprotezo kolena v okviru enodnevne hospitalne obravnave. Na začetku oktobra smo mu na enak način operirali še drugo koleno.

kavcic-gregor-007-jm-5db41502a80db.jpg

Glavni moto celotnega zdravljenja na našem oddelku je, da naredimo endoprotezo kolka in kolena dobro in hitro in da je pacient zgodaj odpuščen – ne da bi ga želeli čim prej poslati domov na silo, ampak da mora biti tako dobro oskrbljen, da gre lahko domov, si to želi in se počuti varno.

Kako poteka ta postopek?

Osnova je skrbno dodelana klinična pot, po kateri gre pacient. Od točke, ko na ambulantnem pregledu ugotovimo, da je potrebna operacija, so vsi postopki standardizirani. Pacient pred operacijo dobi vabilo na posvet pri anesteziologu, ko ta operacijo odobri, pride v predoperativno šolo, v kateri mu medicinska sestra, fizioterapevt in ortoped v treh urah posredujejo vse informacije o operaciji, zdravljenju in okrevanju. Poleg izčrpne informiranosti in s tem izpolnjene pojasnilne dolžnosti ima šola za pacienta tudi nekakšen protistresni učinek. Pogosto tudi prosimo pacienta, ki je bil operiran kakšen dan prej, da v predoperativni šoli predstavi svojo izkušnjo. Vse skupaj pripomore k vzpostavitvi zaupanja. Pacienti si po operaciji navadno ne želijo oditi domov zaradi nepoznavanja in strahu. Podobno je z bolečino, če pacientu predstaviš, da ga bo po operaciji bolelo, je pripravljen in se z njo lažje spoprime. Z zaupanjem postanejo pacienti bolj sproščeni, ni strahu in doživljanje bolečine je manjše ter vse steče lažje. Za zaupanje je pomembno tudi to, da pacient od vseh zdravstvenih delavcev dobi enake informacije, Angleži temu pravijo »Everybody is singing the same song« (Vsi pojejo isto pesem).

Kaj je drugače v samih operativnih postopkih?

Pri endoprotezi kolena nimamo drugačnih pristopov, pri kolku pa izvajamo posebno metodo operacije, uvedli smo jo leta 2010, imenuje se sprednji pristop na kolk. Kirurško lahko do kolčnega sklepa pristopiš na več načinov, predvsem so v uporabi trije, od zadaj – posteriorni (najpogostejši v svetu in tehnično najlažji), v Sloveniji najpogostejši stranski in sprednji (anteriorni) – sam globoko verjamem, da je ta najboljši, kar zadeva hitro okrevanje, bolečino, občutek in zgodnjo mobilizacijo. Tudi naše izkušnje in izpovedi operiranih pacientov, tudi starejših, ki po operaciji lahko zelo hitro vstanejo, kažejo na to.

Kdaj so izpolnjeni pogoji za pacientov odhod domov?V kirurgiji je kopica mitov, dogem in tradicij, ki nimajo znanstvene podlage in so sami sebi namen. Mi te navade nenehno preverjamo in presojamo, tiste, za katere ugotovimo, da so nekoristne, pa opuščamo.

Pacient mora izpolniti določena merila, pri tem pa ni pomembno število dni, ki jih po operaciji prebije v bolnišnici. Pogoji so: dobro počutje in da si pacient želi iti domov, mirna operativna rana, bolečina, ki jo je mogoče obvladati s protibolečinskimi tabletami, pacient mora samostojno skrbeti za osnovne higienske potrebe, obvladati mora vaje in mora normalno prehoditi z berglami vsaj 50 metrov in iz enega nadstropja v drugega gor in dol. V zadnjem času večina pacientov po operaciji kolka vsa ta merila izpolnjuje že dan po operaciji, po operaciji totalne endoproteze kolena, ki je malo bolj boleč poseg, kakšen dan pozneje.

Ste morali za programe pospešenega okrevanja vzpostaviti izobraževanje tudi za strokovni kader, ortopede, anesteziologe, medicinske sestre, tehnike in fizioterapevte v bolnišnici?

V programe pospešenega okrevanja so od začetka vključeni člani naše ekipe. Ključna je glavna medicinska sestra Nastja Knavs, v minulih letih pa je bila za to odgovorna Helena Medved, ki je razumela ta koncept in trdno stala za njim. Na začetku smo bili namreč moteči, razmišljalo se je zelo dogmatično, da mora pacient pač ležati. V kirurgiji je kopica mitov, dogem in tradicij, ki nimajo znanstvene podlage in so sami sebi namen. Mi te navade nenehno preverjamo in presojamo, tiste, za katere ugotovimo, da so nekoristne, pa opuščamo. Stvari imamo že zelo poenostavljene, naša klinična pot je zelo vitka. Nikoli pa ne spreminjamo dveh stvari naenkrat, na primer, da bi sočasno uvedli nov pristop pri operaciji kolka in vpeljali novo vrsto proteze, dosledno gremo korak za korakom.

Koliko se morate ukvarjati s pooperativnimi vnetji sklepov?

Pri operaciji kolena in kolka je raven sterilnosti najvišja. V našem operativnem bloku izvajamo tudi žilne, trebušne, urološke in druge kirurške posege in raven sterilnosti mora biti najvišja prav pri ortopedskih operacijah. V operacijski dvorani mora biti za sterilnost nadpovprečno poskrbljeno, zdravstveno osebje nosi posebne kape in maske, dvoje rokavic, sam med operacijo uporabljam celo troje. Najpomembnejši so hitra operacija, natančna in atravmatska kirurška tehnika in čim manj premikanja sodelujočih, saj je število bakterij v operacijski dvorani dokazano premosorazmerno s številom ljudi v njej. Okužbe po operaciji ni mogoče spraviti na stopnjo nič odstotkov, prav odstotek okužb pa je merilo kakovosti oskrbe: vse, kar je pod dva odstotka, velja za dobro, pod odstotkom velja za odlično, pod 0,5 odstotka pa ni mogoče priti. Zadnje analize na našem oddelku kažejo na 0,8 odstotka.

Zakaj je tako pomembno preprečiti okužbo prav pri endoprotezah kolena in kolka?

Predvsem zato, ker je to hud zaplet, ki zelo prizadene tako pacienta kot zdravstveno blagajno. Pri okužbi sledi še vsaj en večji operativni poseg, včasih tudi več, potrebno je večmesečno zdravljenje z močnimi antibiotiki. Sam se tega zapleta, ki je glavni razlog za neuspeh operacije, zelo bojim.”Nikoli ne spreminjamo dveh stvari naenkrat, na primer, da bi sočasno uvedli nov pristop pri operaciji kolka in vpeljali novo vrsto proteze, dosledno gremo korak za korakom.”

Ob prisotnosti umetnega materiala je za okužbo potrebno več kot tisočkrat manjše število bakterij. Če bakterija pride v mišico, jo organizem s svojo imunostjo uniči, na umetnem materialu pa se bakterije, zvite, kot so, prekrijejo z biofilmom in pod njim tlijo ter povzročajo okužbo.

Koliko je mogoče zmanjšati število ortopedskih obolenj s preventivo?

Prave preventive ne poznam, razen tega, da je treba spremeniti življenjski slog, ko se pojavijo težave – a to je že metoda zdravljenja. Verjamem, da tistega, ki bo ugotovil, kako se ustavi obraba sklepa, čaka Nobelova nagrada za medicino. S podaljšanjem življenjske dobe degenerativne okvare zelo naraščajo, tudi tempo življenja je čedalje intenzivnejši, zato do obrab prihaja prej, ljudje tudi niso več pripravljeni na to, da bi po 50. letu starosti hodili s palico. Zdaj so tudi upokojenci zelo aktivni, ne moreš verjeti, kaj vse počnejo zaradi kulta vitalnosti.

S hrbtenično kirurgijo pa se ne ukvarjate?

Imamo jo v načrtu, saj število obolenj narašča, čakalne dobe v Sloveniji pa so predolge. Zato pripravljamo mlajšega specializanta, ki bo v približno dveh letih prevzel to subspecialistično dejavnost. Sledimo konceptu, da vsako stvar, ki jo začnemo, delamo dobro. Letos smo denimo začeli izvajati osteotomijo golenice z navigacijo in operacijo umetnega palca in želel sem, da jih že od začetka izvajamo vrhunsko.

Katere so značilnosti strokovno dobrega ortopeda?

Kirurg ortoped je dober človek, ki zna operirati. Imeti mora torej tako empatijo kot analitično razmišljanje, saj gre za vejo kirurgije, v kateri potekajo posegi po zelo standardiziranih korakih, napreduješ od točke do točke in se nikoli ne vračaš na prejšnjo točko. Ortoped nikoli ne sme biti povsem zadovoljen s svojim delom, tudi zanj velja, da se največ nauči iz svojih napak. Na oddelku se pogovarjamo zgolj o tem, kar smo naredili narobe. Seveda sta zelo pomembni tudi predanost in ljubezen do dela, ki je lahko fizično in psihično zelo naporno, in zato moraš imeti tudi močen značaj. V nasprotju s poškodbami pacienti pri obrabi sklepov zelo dobro vedo, kaj lahko pričakujejo, za nas pa je to lahko stresno. Drugi kirurgi v šali pravijo, da smo »močni in neumni«, ker je kladivo naše glavno orodje. V resnici pa ob pravi kirurški tehniki sploh ni potrebna velika fizična sila, zelo redko imamo opraviti s kolkom na primer pri močnem moškem, ko je treba uporabiti tudi večjo fizično silo in smo po operaciji vsi fizično izčrpani.

kavcic-gregor-001-jm-5db4150f45300.jpg

Okužbe po operaciji ni mogoče spraviti na stopnjo nič odstotkov, prav odstotek okužb pa je merilo kakovosti oskrbe: vse, kar je pod dva odstotka, velja za dobro, pod odstotkom velja za odlično, pod 0,5 odstotka pa ni mogoče priti. Zadnje analize na našem oddelku kažejo na 0,8 odstotka.

Kaj ponujate v svoji zasebni ambulanti?

Tam izvajam preglede in posvete ter izdajam mnenje. S pacientom se lahko dogovorim tudi za operacijo, a mora prinesti napotnico in se umestiti na običajen čakalni seznam. Kot zasebni zdravnik izvedem tudi manjše število operacij, bodisi v naši bolnišnici, popoldne ali pa v soboto, bodisi v dveh ljubljanskih zasebnih zdravstvenih ustanovah.

Ciljate tudi na robotske operacije, ki se uveljavljajo tudi v ortopedski kirurgiji?

Trenutno tako pri operacijah kolena kot kolka in pri osteotomiji uporabljamo računalniško navigacijo, ki kirurgu omogoča natančnejše pozicioniranje komponent endoproteze in boljši intraoperativni nadzor. Naš glavni cilj pri pacientu je dolgoročno preživetje umetnega kolka 20, tudi 30 let, zato v ortopediji, še posebej v protetiki, za ovrednotenje rezultatov potrebujemo 25 let, in za zdaj lahko le sklepamo, da se bodo z vidika pacienta pokazale tudi za dolgoročno boljše. Robotska roka, ki namesto kirurga odžaga kost, je po mojem mnenju manj pomembna od navigacije, za nameček je strašno draga, robot za koleno stane več milijonov dolarjev.

Ortopedija je velik porabnik protibolečinskih sredstev, v ZDA se to kritično povezuje z zlorabo opioidov. Kako je pri nas?

Pri pacientih imamo dva diametralno različna pojava. Najdejo se redki posamezniki, ki pridejo na operacijo zadrogirani z vsemi možnimi zdravili, druga skrajnost pa so pacienti, ki nočejo vzeti nobenega zdravila, saj je »tabletka škodljiva«. To mogoče pomeni, da tak pacient sploh še ne potrebuje endoproteze, ki vseeno sodi med velike operacije, pri katerih so možni tudi zapleti. Prepričanje, da gre za nekaj nezahtevnega, bi lahko postalo neprijetna posledica trenda enodnevne hospitalne obravnave. Prezgodnjih operacij pri nas še ni veliko, v tujini pa je to zaradi boja za paciente postala največja težava, saj skorajda že »zdrave operirajo«. Z višanjem življenjskega standarda postane dostop do te operacije prelahek in se ali pacient ali kirurg zanjo odloči prezgodaj. Paradoksalno je, da zato v povprečju zadovoljstvo upade. Pacient, ki operacije še ne potrebuje, ne bo zadovoljen, saj bodo njegova pričakovanja nerealno visoka.

DANES IN NAČRTI ZA PRIHODNOSTO

400 do 500 endoprotez kolka in kolena kot ortoped opravi na leto, kar je v Sloveniji in širše največ endoprotez kolka in kolena; v prihodnjih treh letih želi, da bi na novomeškem ortopedskem oddelku, ki ga vodi, naredili 1.000 tovrstnih endoprotez na leto.

150 operacij stopala opravi v letu dni; v prihodnjih letih želi, da bi v Novem mestu število teh posegov povečali na 500 na leto.

150 drugih operativnih posegov opravi na leto, predvsem artroskopskih operacij kolena; teh v Novem mestu skupno naredijo 600, v prihodnjih letih pa njihovega števila ne želijo povečevati.

3.500 ambulantnih pregledov opravi na leto.

100 operacij v programu kirurgije hrbtenice na leto je v načrtu za prihodnost; resno bodo začeli izvajati tudi endoprotezo in artroskopijo ramena.

Vse od gležnjev do palca na roki

Dvajseto stoletje je pomenilo velik razmah v zdravljenju, tudi v sklopu Ortopedske klinike v Ljubljani. Že leta 1977 sta se dva izmed ljubljanskih zdravnikov udeležila izpopolnjevanja v Londonu in po koncu napredno idejo o artroskopskem zdravljenju okvar kolenskega sklepa prinesla seboj v Slovenijo. Sicer pa sami začetki artroskopije segajo v čas po prvi svetovni vojni, ko so leta 1920 izvedli prvo artroskopijo kolena na svetu. Kljub temu so se zaradi zahtevnosti številne metode razvile šele v zadnjih letih, ko je artroskopija postala vedno pogostejša praksa tudi v operacijskih sobah in s tem nadomestila klasične kirurške metode, čeprav širši publiki pojem vse do danes ostaja še dokaj neznan.

Potrebnih je le nekaj malih rezov

Artroskopija sodi med endoskopske metode iz veje ortopedije in se uporablja za zdravljenje različnih poškodb ter degenerativnih obolenj sklepov, ki nastanejo kot posledica različnih nepravilnosti znotraj samega sklepa pa tudi na zunanjosti. Artroskopijo se pogosto uporablja tudi v športni travmatologiji, najpogostejši sta artroskopska kolenska in ramenska operacija. Prav prva se je v vseh teh letih tudi najbolj razvila, zaradi česar se najpogosteje uporablja tudi v operacijskih sobah. Poseg strokovnjaki opravijo pod splošno ali spinalno anestezijo. Brez odpiranja sklepov je mogoče očistiti poškodovani hrustanec ali vnovič pritrditi njegov odlomljeni del. Poškodovani del meniskusa lahko odstranijo ali prišijejo in na ta način ohranijo tako le tega, kot tudi samo funkcijo kolena. Pri operaciji kolena so potrebni le dva ali trije mali kožni rezi, zato jo uvrščamo med malo invazivne postopke. Nato strokovnjaki s pomočjo video sistemov opazujejo notranjost sklepa in uvajajo kirurške inštrumente, medtem, ko mu kamera prenaša povečano sliko iz notranjosti sklepa na zaslon. S tem kirurgu omogoča podroben vpogled v vse anatomske strukture v notranjosti in neposredno ob sklepu. Na ta način uspešno zdravijo poškodbe meniskusov, rešuje problem sprednjega in zadnjega ligamenta kolena, premeščanje skodelice,…

Manjše tveganje za okužbe

Okrevanje bolnika je običajno dokaj krajše od tistega po klasični operaciji kolena. Razvijanje metod se je pričelo s kolenom, ki je največji, in nadaljevalo z ramo, ki je najbolj gibljiv in z vseh strani razmeroma lahko dostopen sklep. Zdravljenje nestabilnosti ramena, se je zaradi visoke stopnje tehnične zahtevnosti posegov bolje uveljavilo šele v zadnjem desetletju. Artroskopski posegi v ramenu so bili sprva osredotočeni predvsem na diagnostične postopke ter preprostejše posege, z razvojem ter z izpopolnitvijo inštrumentov in tehnične opreme pa so se pojavile tudi možnosti izvedbe kompleksnejših posegov v ramenu. Velika prednost artroskopskih posegov na ramenu je ohranitev deltoidne mišice, glavne mišice, ki prekriva celotno površino ramenskega sklepa in zagotavlja glavno silo pri gibu odročitve roke. Artroskopski operativni posegi na ramenu imajo tudi bistveno manjše tveganje za pooperativne povrhnje in globoke okužbe sklepa, manjše je tveganje za pojav prekomerne krvavitve ter tudi poškodb živcev, ki potekajo v bližini ramenskega sklepa.

Izboljšanje kvalitete življenja

Artroskopija komolca, ki se je širše uveljavila šele v zadnjih letih, je zaradi bližine številnih živcev in žil tehnično razmeroma zelo zahteven poseg, vendar pa kljub temu varen, saj ima napram klasičnim kirurškim posegom številne prednosti. Najpogostejše jo strokovnjaki uporabljajo v primeru zdravljenja teniškega komolca, pri poškodbah hrustančnih površin ali ob zgodnjih degenerativnih spremembah v tem delu telesa. V zadnjih letih je močno napredovala tudi artroskopija kolčnega sklepa. Slednji je zaradi napačne anatomije na ponvici ali vratu stegnenice lahko podvržen nastanku raznih raztrganin, utesnitvenih sindromov in drugih težav, ki ovirajo gibanje in povzročajo bolečino. Posege tako strokovnjaki opravijo na mehkih sklepnih ali obsklepnih strukturah in na kosteh. S tem želijo upočasniti obrabo sklepa, do katere bi prišlo v primeru nepravočasnega zdravljenja in izboljšati kvaliteto življenja bolnika. Prav zato operaciji sledi pasivno razgibavanje na izokinetični aparaturi ter izvedbo vaj pod budnim očesom fizioterapevtov. Poleg prej naštetih sklepov se artroskopija uporablja še na številnih drugih, med drugim tudi na gležnju, palcu in zapestnih sklepih. Lahko bi rekli, da praktično na kateremkoli sklepu.

Bistveni so dolgoročni rezultati

»Artroskopija kolka je novost v zadnjih nekaj letih na tem področju in se je do sedaj že dobro usidrala tudi v operacijskih sobah. Razvoj ni zastal tudi na področju kolena. V zadnjih letih namreč skušamo ohraniti meniskus s šivanjem, saj so ga pred nekaj desetletij del pogosteje odstranili. Artroskopsko obravnavamo okvare kosti in hrustanca v sklepih, saj to vezivo odstranimo ter navrtamo(?) spodaj ležečo kost kolena, da omogočimo razraščanje novega hrustanca. Pred kratkim so strokovnjaki poimenovali tudi nov ligament, ki je izjemno izpostavljen in ga zato pogosto obravnavamo ob poškodbi križnih vezi,« nam je novosti na področju zdravljenja naštel Gregor Kavčičdrmed. spec. ortoped. Vse od začetkov v prvi polovici 20.stoletja je napredovala tudi tehnika artroskopije, kamere so tako postale manjše, ločljivost pa večja. Pojavile so se tudi kamere z globinsko in 3D sliko. Vsi ti dosežki seveda pripomorejo tudi k večji utečenosti operacij, vendar pa ne omogočajo hitrejšega okrevanja, temveč boljše dolgoročne rezultate. »Javnost rada govori o hitrem okrevanju, mi ortopedi pa rajši stopimo korak nazaj. Ne zanima nas kratkoročno okrevanje temveč izboljšanje stanja na dolgi rok. Pri šivanju meniskusa je sicer okrevanje daljše, kot pa pri odstranjevanju, saj traja kar šest tednov, vendar pa je rezultat čez desetletje precej boljši,« pojasni sogovornik. Seveda pa se iz leta v leto spreminjajo tudi smernice, ki se prilagajajo najnovejšim izsledkom in dosežkom.

(zanimivost)

Poleg artroskopije pa poznamo tudi tendoskopijo. Postopek v katerem s kamero preiščejo kitno ovojnico, predvsem na področju gležnja. Te so v zadnjih letih novost na slovenskem področju.

(okvirček)

Artroskopija označuje tehnično zahtevnejše posege, ki zahtevajo visoko stopnjo izurjenosti operaterja in posebno tehnološko opremljenost. Kot sama diagnostična metoda zato artroskopija ni primerna, saj gre vendarle za invaziven kirurški poseg, ki se opravlja pod vplivom anestezije. Prav zato so možni tudi številni zapleti, ki so vezani na anestetike, lahko pa privede celo do okužb. V primeru kakršnih koli težav po operaciji, naj se bolnik zato obrne na svojega zdravnika, ki ga bo po potrebi napotil k ortopedu.

ABC

A Beseda artroskopija izhaja iz latinskih besed: articulatio – sklep in scopia- pregledovanje, opazovanje.

B Prva rutinska artroskopska operacija je bila na kolenu.

C Okrevanje po artroskopiji je hitrejše kot po klasični metodi.